Skoči na vsebino

NOVICA

6. 9. 2012

Predstavitev predloga reform delovnopravne in pokojninske zakonodaje

Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Andrej Vizjak je na novinarski konferenci predstavil predloga delovnopravne in pokojninske zakonodaje. Pokojninska reforma temelji na načelu, da je 40 let dela dovolj za polno pokojnino. Cilj predlagane reforme delovnopravne zakonodaje je zmanjšati segmentacijo na trgu dela, reforma pa ne posega v odmor za malico in dodatek na delovno dobo.

Novinarska konferenca 6. 9. 2012

Izdatki za pokojnine kot delež BDP

Starostna struktura prebivalstva

Izdatki za pokojnine po veljavni zakonodaji do leta 2025

 

Video posnetek novinarske konference

 

Pokojninska reforma

 

"Predlagani zakon je podlaga, s katero lahko v najkrajšem možnem času preprečimo negativne trende, ki jih beleži pokojninska blagajna. Predlog do leta 2020 finančno stabilizira razmere v pokojninskem sistemu," je še poudaril Vizjak

 

Slovenija se tako kot večina razvitih evropskih držav, ki imajo daljše tradicije javnih pokojninskih sistemov, sooča s spremenjenimi socialnopolitičnimi, demografskimi in gospodarskimi predpostavkami ter predvidevanji. Delež neaktivnega prebivalstva je prevelik, zlasti med starejšimi in manj izobraženimi, v zadnjem času pa vse bolj tudi med mladimi iskalci zaposlitve.


Modernizacija sistema je nujna, saj sedanji sistem postaja neobvladljiv. Na krhko stabilnost in nevzdržnost pokojninskega sistema je opozorila tudi gospodarska kriza, ki je prizadela ves svet. Izpad prispevkov zaradi povečanja brezposelnosti, nižjih plač in nelikvidnosti ter veljavni način usklajevanja pokojnin, sta terjala dodatno intervencijo proračuna za pokrivanje primanjkljaja. To je dokaz, da pokojninska blagajna ne razpolaga z nobeno rezervo, ki bi lahko pokrivala primanjkljaj, ki nastane v času krize ali podobnih izjemnih dogodkih.


Predlagane spremembe pokojninskega in invalidskega zavarovanja so usmerjene predvsem v končno zagotovitev primernih pokojninskih prejemkov v začrtanih okvirih javnofinančnih zmogljivost, prinašajo torek tri ključne novosti: očiščenje pokojninske blagajne vseh odhodkov, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih; zagotavljanje večje preglednosti za zavarovance; predlagana reforma v ospredje postavlja zavarovalno dobo in njeno dolžino. Glavni namen reforme je povrniti pokojnini njeno primarno vlogo, torej pravično plačilo za preteklo delo. 

 

"Mi s tem predlogom ne posegamo ne v krog upravičencev, kakor tudi ne v višino teh prejemkov, čistimo blagajno zgolj teh izdatkov in jih selimo v druge predpise, tudi na drugih resorjih, ki so seveda kompetentni oziroma pristojni za posamezne kroge teh upravičencev," pri tem poudarja minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak.


Zelo pomembna novost je uvedba tako imenovanih informativnih osebnih računov. Za slehernega zavarovanca bo vzpostavljen informativni osebni račun, kjer bo lahko spremljal konkretno vplačane prispevke delodajalca, torej tudi to, ali mu delodajalec izplačuje te prispevke. Nadgradnja tega informativnega osebnega računa bo omogočala izračun pričakovanje pokojnine, vsak posameznik pa bo lahko na ta način ocenil sam, kdaj se mu splača oz. kdaj je zanj najprimerneje, da se upokoji in kakšno pokojnino lahko pričakuje. Kot poudarja minister Vizjak, je to zelo pomembno za preglednost pokojninskega sistema in za motiviranost, da zavarovanci vstopajo v zavarovanje.


Predlog zakona sloni na predpostavki, da je 40 let dela ob izpolnitvi 60 let starosti dovolj za polno pokojnino. To je pomembna razlika od predloga, ki je bil zavrnjen na referendumu. Z aktualno predlagano reformo se obenem izenačuje položaj moških in žensk, seveda z različnimi prehodnimi obdobji. Eden od glavnih ciljev in tudi rezultat sprejema predlagane reforme pa je preprečitev in odprava nadaljnjega padanja pokojnin. 

 

 

Reforma delovnopravne zakonodaje

 

Trg dela v Republiki Sloveniji po oceni domačih (UMAR) in tujih institucij (Evropska Komisija, OECD) na delovnopravnem področju zaznamujejo predvsem ugotovitve o nujnosti ureditve položaja zaposlenih v rednih zaposlitvah za nedoločen čas v odnosu do začasno zaposlenih delavcev z namenom zmanjšanja segmentacije na trgu dela ter visoki stroški dela.  Slovenija ima že vrsto let eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših v starosti 55−64 let. Gospodarska kriza pa je opozorila tudi na pomanjkljivosti delovne zakonodaje na področju varstva pravic delavcev, učinkovitega sistema uveljavljanja pravic delavcev ter inšpekcijskega nadzora in preprečevanja zlorab.

 
Spremembe bodo potekale v smeri dograjevanja varne prožnosti z ustreznejšim zagotavljanjem varstva pravic delavcev, nižjih administrativnih, časovnih in stroškovnih obremenitev podjetij, učinkovitejšega izvajanja nadzora nad kršitvami in sodnega varstva, uskladitve in konsistentnosti z domačimi in mednarodnimi predpisi, v okviru celovite reforme trga dela pa bodo prispevale predvsem k zmanjšanju segmentacije na trgu dela.