NOVICA

7. 10. 2013

Ministrica Kopač Mrak: Z dodatnimi sredstvi za boljši položaj najbolj ranljivih

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak je danes na novinarski konferenci poudarila, da je namen sprememb, ki jih prinašata Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-C) ter Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki ju je Vlada RS sprejela v petek, 4. 10., na dopisni seji, izboljšati položaj najbolj socialno ogroženih skupin prebivalstva, predvsem enostarševskih in velikih družin. Zato je ministrica izrazila veselje, da "smo uspeli zagotoviti sredstva, ki bodo za to potrebna, saj tudi po prerazporeditvah med posameznimi ukrepi, to še vedno pomeni okvirno 10 milijonov evrov dodatnih sredstev."

Ministrica je tako predstavila, da se bo po predlogu sprememb obeh zakonov upošteval bolj realni materialni položaj vlagatelja kot doslej, ko so se upoštevali podatki iz dohodninske odločbe za preteklo ali celo predpreteklo leto. Pri ugotavljanju dohodka pri pravici do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca se bo upoštevalo bistveno več sprememb kot po še veljavni zakonodaji. Tako se ne bodo več upoštevali periodični dohodki, ki jih je oseba v preteklem letu prejemala, če jih več ne prejema, oziroma če je eno vrsto periodičnega dohodka (na primer plačo) zamenjala z drugo vrsto dohodka (na primer nadomestilo za brezposelnost), se ji bo upošteval nov periodični dohodek in ne tisti, ki ga več ne prejema.

 

V dohodek družine se po novem ne bo več všteval celotni otroški dodatek. Upošteval se bo otroški dodatek brez dodatka za enostarševsko družino in dodatno znižan še za 20 % otroškega dodatka, ki pripada prvemu otroku v prvem dohodkovnem razredu, to je zdaj 22,80 evrov.

 

Ugodneje se bo upošteval dohodek od študentskega dela, med premoženje, ki se ne upošteva, bo po novem sodil tudi znesek, ki ga banke kot kredit nakažejo na račun posameznika, če je to namenjeno izključno nakupu ali gradnji.

 

Centri za socialno delo bodo imeli tudi več prostega preudarka pri (ne)upoštevanju nepremičnine, v kateri posameznik ne živi in za katero je mogoče sklepati, da si z njo preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati.
 
Pri dedovanju je pomembna novost, ki jo je izpostavila ministrica Kopač Mrak, da ne bo treba vračati denarne socialne pomoči in izredne denarne socialne pomoči, ki jo je oseba prejela za 12 ali manj mesecev. Če pa jo je prejela za več kot 12 mesecev, se bo dedovanje omejilo tako, da se bo od prejete pomoči najprej odštelo 12 najvišjih mesečnih zneskov, nato pa še 1/3 od preostalih mesečnih zneskov prejete pomoči. Vračati bo torej treba le 2/3 na novo izračunane prejete pomoči.

 

Pri varstvenem dodatku se za pridobitev ne bo upoštevalo premoženje oziroma denarna sredstva samske osebe v višini do 2500 eurov (trenutno: 795,66 eurov) oziroma družine do 3500 eurov (trenutno dve odrasli osebi: 1.194 eurov). Upokojenkam, mlajšim od 63 let, in upokojcem, mlajšim od 65 let, omogočamo dostop do invalidskih komisij ZPIZ za pridobitev mnenja o nezmožnosti za delo, kar bo povečalo njihove možnosti za pridobitev varstvenega dodatka. Tudi pri varstvenem dodatku predlagamo, da se omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je prejemala varstveni dodatek, omeji samo do višine 2/3 vrednosti prejete pomoči.

 

Pri sofinanciranju šolske in dijaške prehrane ohranjamo sedanji sistem sofinanciranja, po katerem je v preteklem šolskem letu subvencijo prejelo 165.000 učencev in dijakov, ob tem pa centrom za socialno delo ne bodo več treba izdajati odločb o tem, saj bodo upravičenost do subvencije malice in kosila šole ugotavljale glede na podatek iz odločbe o otroškem dodatku. To je tudi pomembna administrativno razbremenitev za centre. 

Prav tako manj administriranja tako za centre kot tudi za starše predstavlja novost, da se bo tudi o pravici do subvencije vrtca po novem odločalo za eno leto in ne za koledarsko leto kot do zdaj.

 

Na novo pa opredeljujemo posebni obliki izredne denarne socialne pomoči, ki v sitem prenaša dozdajšnji pravici iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer pravici do pogrebnine in posmrtnine. To (v skladu z interventnim zakonom na področju zdravja) ne bosta več univerzalni pravici, pač pa bosta vezani na upravičenost do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka ali na dohodkovni položaj posameznika.

 

Kot je še poudarila ministrica Kopač Mrak se bo večina novosti uveljavila s 1. januarjem, nekatere, kjer je potrebnih več prilagoditev v informacijskem sistemu, pa 1. 9. 2014. Ob tem je napovedala nadaljnje spremembe na tem področju, ki bodo šle predvsem v smeri poenostavitve postopkov, o njih bo začela razprava teči v prihodnjem letu.