Skoči na vsebino

NOVICA

25. 7. 2017

Predlog Resolucije o družinski politiki 2018-2028 v javni razpravi

Ministrica dr. Anja Kopač Mrak je predstavila predlog Resolucije o družinski politiki 2018-2028. Glavna vizija resolucije je vsem družinam prijazna družba. Komentarje in pripombe v okviru javne razprave ministrstvo zbira do 30. 9. 2017.

Dr. Anja Kopač Mrak je uvodoma poudarila, da je Državni zbor marca letos po več kot 40 letih sprejel Družinski zakonik, ki predstavlja novo temeljno pravno ureditev na področju družinskih razmerij v Sloveniji. Prav Družinski zakonik pa vladi nalaga pripravo sistemskega strateškega dokumenta na področju družinske politike. Ministrstvo je v skladu s tem pripravilo predlog resolucije za javno razpravo.

 

Veljavna resolucija na področju družinske politike je bila sprejeta leta 1993. V tem obdobju so se na področju družine in družinskega življenja zgodile pomembne spremembe. Naloga države je, da pravočasno zazna spremembe na področju družinskega življenja in družinsko politiko načrtuje na način, da odgovori na novonastalo situacijo ter pripravi takšne strateške dokumente in zakonodajo, ki bodo celovito urejali to področje.

 

Namen predloga resolucije je določiti temeljne cilje in ukrepe na področju družinske politike v obdobju od 2018 do 2028. Cilj družinske politike v Sloveniji je predvsem skrb za kakovost življenja družin (še posebej kakovost življenja otrok) ter njihovo varstvo in zaščito. Ob tem je za demografsko politiko pomembno tudi število rojstev v državi, zato družinska politika hkrati zasleduje tudi cilj vzpostavitve spodbudnega okolja za odločanje za otroke. Za dosego tega cilja je pomembna ugodna širša družbena situacija (ugodne razmere na trgu dela, široka dostopnost stanovanj ipd.), ki pri ljudeh sproža občutek varnosti in stabilnosti ter družinam prijazna družinska politika, ki promovira ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

 

»Pričakujemo številne predloge, resolucijo bom uvrstila tudi na prvo sejo Sveta za otroke in družino« je poudarila dr. Anja Kopač Mrak.

 

Predlog resolucije upošteva pluralnost družinskih oblik in različnih potreb, ki iz tega izhajajo, spoštuje avtonomnost družine in individualnost njenih posameznih članov, ščiti otrokove pravice v družini in širše ter postavlja v ospredje varstvo in kakovost življenja družin in otrok.

 

»Družinska politika v Sloveniji bo torej tudi v prihodnje temeljila na celostnem oziroma integralnem in vključujočem pristopu, kar pomeni, da vključuje vse vrste družin« je dejala dr. Anja Kopač Mrak.

 

 

Predlog resolucije opredeljuje naslednje temeljne cilje:

  • dvig kakovosti družinskega življenje s poudarkom na visoki ravni kakovosti življenja otrok,
  • zagotavljanje varstva in zaščite družin ter posameznih družinskih članov,
  • ustvarjanje spodbudnega okolja za odločanje za družino.

 

Predlog resolucije zasleduje tudi sledeče podcilje:

  • posebno varstvo in zaščita najbolj ranljivih družin ter posameznih družinskih članov,
  • izboljšanje socialno-ekonomskega položaja družin in otrok,
  • razvoj kakovostnih, raznovrstnih in široko dostopnih programov v podporo družini,
  • dvig stopnje socialne vključenosti družin in otrok,
  • ustvarjanje pogojev za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja,
  • zagotavljanje enakosti moških in žensk ter spodbujanje enakovrednejše porazdelitve skrbstvenega in gospodinjskega dela,
  • kakovostno in dostopno varstvo, vzgoja in izobraževanje otrok,
  • zagotavljanje kakovostnega in široko dostopnega zdravstvenega varstva družin s poudarkom na reproduktivnem zdravju žensk in moških ter zdravstvenem varstvu otrok,
  • izboljšanje dostopnosti do ustreznih stanovanj, predvsem mladim družinam,
  • izboljšanje položaja mladih in staršev na trgu dela,
  • kontinuirano in sistematično spremljanje področja vezanega na družinsko problematiko.

 

Prednostna področja na katerih je poudarek v predlogu resolucije:

  • programi v podporo družini,
  • starševsko varstvo in družinski prejemki,
  • nadomestno varstvo otrok,
  • socialno varstvo družine,
  • usklajevanje poklicnega in družinskega življenja,
  • trg dela in zaposlovanje,
  • področje zdravstva oziroma zdravstvenega varstva,
  • področje vzgoje, varstva in izobraževanja,
  • stanovanjska problematika.

 

Znotraj teh vsebinskih sklopov so izpostavljena tudi druga pomembna področja, ki niso samostojno obravnavana.

 

Nekateri konkretni ukrepi:

 

Skupno je v predlogu resolucije navedenih 132 ukrepov, med njimi so:

  • vrnitev vseh ukrepov družinske politike na raven pred ZUJF;
  • uvedba vsaj minimalnega otroškega dodatka za vse otroke;
  • prožnejša izraba očetovskega in starševskega dopusta (npr. možnost koriščenja dlje časa s skrajšanim delovnim časom);
  • dvig višine starševskega dodatka, zlasti za določeno kategorijo mladih (dijaki, študenti, aktivni iskalci zaposlitve);
  • plačevanje prispevkov za delo s krajšim delovnim od povprečne namesto od minimalne plače;
  • uvedba dodatnih 10 dni očetovskega dopusta za očete, ki se jim rodi več kot en otrok hkrati;
  • velikim družinam ob določenih pogojih zagotoviti brezplačen vstop na kulturne in športne dogodke ter jim hkrati zagotoviti brezplačen prevoz na te dogodke;
  • sistemska ureditev subvencij letnih vinjet za kombije za velike družine;
  • razširitev mreže programov v podporo družini, da bodo enako dostopni vsem;
  • izterjava celotnega zneska dolgovane preživnine, tudi v imenu preživninskega upravičenca;
  • izdelava spletnega orodja za pomoč pri določanju primerne višine preživnine;
  • oprostitev plačila vrtca za drugega otroka in zmanjšanje plačila za ostale otroke, v primeru, ko je v vrtec istočasno vključen več kot en otrok;
  • oprostitev plačila vrtca za najmlajšega otroka, če sta dva otroka v prvi triadi osnovne šole;
  • vsem učencem in dijakom zagotoviti kakovostno in zdravo brezplačno malico oz. kosilo,
  • uvedba mobilne aplikacije v okviru katere bodo na voljo vse relevantne informacije o pravicah družin in otrok, programih v podporo družini, ugodnostih in drugih sorodnih programih;
  • uvedba družinske kartice (ugodnosti pri dostopu do blaga in storitev);