Skoči na vsebino

NOVICA

12. 10. 2017

Indeks enakosti spolov 2017: Slovenija med državami, ki so najbolj napredovale

Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) je 11. oktobra 2017, predstavil najnovejše rezultate indeksa enakosti spolov v EU, ki omogoča primerjavo med posameznimi državami članicami. Indeks enakosti spolov meri napredek in vrzeli (neenakosti) med ženskami in moškimi od leta 2005 do 2015, pri čemer se osredotoča na šest glavnih področij, pomembnih za enakost spolov: delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje, ter dve t. i. satelitski področji, nasilje nad ženskami in intersekcijske neenakosti.

Glede na poročilo je povprečje v EU 66,2 točke, 100 točk pa pomeni popolno enakost. Na prvem mestu je Švedska z 82,6 točke, sledi ji Danska, na repu lestvice pa sta se znašli Madžarska in pa Grčija s samo 50 točkami.  Največji napredek od leta 2005 je naredila Italija, sledijo ji Ciper, Slovenija in Irska.  Na splošno pa je bil napredek v EU bolj »polžji«: Indeks enakosti spolov na ravni celotne EU se je od leta 2005 povečal le za dobre 4 točke.
 

Čeprav je danes več žensk na mestih odločanja v politiki in gospodarstvu, pa je na področju moči še vedno veliko neenakosti.  Ko gre za denar, odločajo moški. V medijih so nosilci odločanja večinoma moški, na položajih odločanja o  financiranju raziskav je manj kot tretjina žensk, v športnih zvezah pa ženske zasedajo komaj 14 odstotkov vodilnih položajev. Glede tega, kako ženske in moški izrabljajo svoj čas, je bil napredek najmanjši. Samo vsak tretji moški v EU namenja več kot eno uro časa na dan  vsakodnevnim opravilom, kot sta kuhanje in gospodinjenje, v primerjavi z ženskami pa moški več časa namenjajo športnim, kulturnim in drugim prostočasnim aktivnostim. Med ženskami so s skrbstvenim delom najbolj obremenjene zlasti ženske, rojene zunaj EU. Poleg tega si lahko le 23 odstotkov žensk in 27 odstotkov moških v EU brez večjih težav vzame kdaj uro ali dve med delovnim časom za urejanje osebnih in družinskih zadev.

 

Čeprav so ženske v EU na splošno bolje izobražene, pa pogosto delajo v slabše vrednotenih in manj perspektivnih sektorjih in poklicih, zaradi česar se izgubljajo pomembni potenciali. Razlike ostajajo tudi na področju zdravja. Ženske resda živijo dlje, toda za ceno slabšega zdravja. Moški so na splošno fizično bolj aktivni, vendar bolj podvrženi tveganemu vedenju, kot sta kajenje in uživanje alkohola.
 

Slovenija je na lestvici 28 držav članic EU dosegla 68,4 točke in se uvršča na deseto mesto. To pomeni, da je uspela ohraniti najboljši položaj med t. i. novimi članicami. To mesto si je zaslužila predvsem  zaradi visokega deleža žensk na položajih odločanja, kjer je od leta 2005 skočila navzgor kar za 24,1 točke, na vseh področjih skupaj pa je napredovala za 7,6 točke. Kljub napredku na področju moči ostaja povsem na repu, celo med tremi najslabšimi državami, glede uravnotežene zastopanosti v športnih organizacijah. Področje merjenja, kjer je Slovenija v desetletnem obdobju najmanj napredovala oziroma celo nazadovala, pa je znanje, zaradi poglabljanja segregacije med spoloma v izobraževanju in posledično zaposlovanju. To se kaže predvsem v tem, da ženske prevladujejo na področjih vzgoje in izobraževanja, zdravja ter sociale, moški pa na področju tehnologije in inženirstva.
 

Poleg področja moči, kjer Slovenija zaseda visoko peto mesto, je med boljšimi članicami, na sedmem mestu, tudi na področju časa, ki je pomemben pokazatelj tega, kakšne so dejanske možnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja v posamezni državi.       
 

Naj ob tem navedmo besede komisarke za pravosodje, potrošnike in enakost spolov Věre Jourová: »Pri enakosti ne gre za to, da bi bile ženske bolj podobne moškim, temveč za ustvarjanje okolja, v katerem imata oba spola na voljo enake izbire ter lahko polno sodelujeta v družbenem, delovnem in družinskem življenju.«

Več o Indeksu enakosti spolov:

 

eige.europa.eu/gender-equality-index

eige.europa.eu/rdc/eige-publications/gender-equality-index-2017-measuring-gender-equality-european-union-2005-2015-report