Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je v letu 2002 s pomočjo informacijskega sistema IS CSD pripravilo in vsebinsko definiralo redne mesečne statistike denarnih socialnih pomoči, ki so dosegljive prek sistema, in jih redno tudi objavljamo na naši strani.

Zadnji podatki so za september 2008:  

1. Število izplačanih denarnih socialnih pomoči (DSP) za mesec in poračunov za druge mesece, povprečna vrednost ter sredstva za izplačilo
2. Število izplačanih DSP v mesecu, povprečna vrednost ter sredstva za izplačilo denarnih socialnih pomoči v mesecu
3. Število izplačanih denarnih socialnih pomoči za mesec, ki so bile vlagatelju izplačane prvič 
4. Število upravičencev do denarne socialne pomoči glede na svoj status za mesec
5. Število ukinjenih denarnih socialnih pomoči (zaradi krivdnega razloga) za mesec
6. Število izplačanih denarnih socialnih pomoči in število upravičencev do denarne socialnih pomoči za mesec
7. Število upravičencev do denarne socialne pomoči, izraženo v deležu prebivalstva, po regijah v Sloveniji za mesec
8. Strukturna statistika denarnih socialnih pomoči:
• Število upravičencev do denarne socialne pomoči glede na izobrazbo za mesec
• Število izplačanih denarnih socialnih pomoči za mesec glede na spol in starost vlagatelja
• Število izplačanih denarnih socialnih pomoči za mesec glede na status vlagatelja
• Število izplačanih denarnih socialnih pomoči za mesec glede na glavni vir dohodka vlagatelja

Razvoj statistik denarnih socialnih pomoči

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je z javnim razpisom v letu 1999 izbralo izvajalca za razvoj informacijskega sistema za podporo področjem socialno varstvenih dajatev, družinskih prejemkov, preživnin, rejnin in posvojitev na centrih za socialno delo ter na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in izvajanje mesečnih obdelav podatkov za centralna izplačila družinskih prejemkov, socialno varstvenih dajatev in rejnin ter centralnih izpisov obvestil za preživnine za leta 2000, 2001 in 2002.

S tem projektom se je zgradila centralna podatkovna baza za vse omenjene sklope, postopno pa so se tako z enotnim programom nadomestili različni programi, ki so bili pred tem v uporabi za podporo omenjenim sklopom. Pomemben sklop novega sistema IS CSD je tudi sklop denarnih socialnih pomoči (DSP). Centri za socialno delo so ga začeli uporabljati septembra 2001. Vzporedno s prejšnjim programom je deloval do konca decembra 2001, popolnoma samostojno pa deluje od januarja 2002.

Sistem IS CSD omogoča v okviru denarnih socialnih pomoči večjo preglednost pri izplačevanju, pomoč referentom pri odločanju, njihovo poenoteno delo, enostavnejše arhiviranje, omogoča povezave z drugimi sistemi (projekt e-uprave), podpira celoten postopek po Zakonu o upravnem postopku, omogoča centralno zbiranje podatkov in podobno.

Metodološka pojasnila

Namen statističnega spremljanja denarnih socialnih pomoči je v časovnem in prostorskem opazovanju števila izplačanih denarnih socialnih pomoči, povprečne višine denarnih socialnih pomoči, sestave prejemnikov denarnih socialnih pomoči po spolu, starosti, izobrazbi, državljanstvu, socialnem statusu, po glavnem viru dohodka, ki ga imajo prejemniki denarnih socialnih pomoči, po številu upravičencev, novih prejemnikov, številu vlog in izdanih odločb.

Enote opazovanja in drugi pojmi

1. Denarna socialna pomoč (DSP) so sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Preživetje pa je omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega z Zakonom o socialnem varstvu.

Višina minimalnega dohodka

Osnovni znesek minimalnega dohodka se v skladu s 3. členom Zakona usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji usklajuje enkrat letno v mesecu januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem v letu pred tem, po podatkih Statističnega Urada Republike Slovenije.

Višina denarne socialne pomoči:

• za upravičenca, ki nima lastnih dohodkov po zakonu o socialnem varstvu, se določi v višini minimalnega dohodka, ki pripada upravičencu po tem zakonu
• za upravičenca, ki ima lastne dohodke, se določi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu, in njegovimi dohodki, ugotovljenimi na način, ki ga določa zakon o socialnem varstvu
• za družino se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upravičencem oziroma družinskim članom, in dohodki vseh družinskih članov, ugotovljenimi na način, ki ga določa Zakon o socialnem varstvu
• poleg dohodninskega cenzusa je pri presoji upravičenosti pomembno, ali ima posameznik oziroma družina premoženje, s katerim bi se lahko preživljala.

2. Vlagatelj je oseba, ki na centru za socialno delo vloži vlogo za pridobitev denarne socialne pomoči zase in/ali za svoje družinske člane.

3. Prejemnik je oseba (navadno je to vlagatelj), ki je upravičen do izplačila denarne socialne pomoči (zase in/ali za svoje družinske člane). Denarna socialna pomoč se zaradi varstva koristi upravičenca z njegovim soglasjem lahko izplačuje osebi, ki za upravičenca skrbi, ali zavodu, v katerem se upravičenec nahaja.

4. Upravičenci so po Zakonu o socialnem varstvu državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, ter tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji. Denarno socialno pomoč lahko uveljavljajo tudi osebe, ki jim to pravico priznavajo mednarodni akti, ki obvezujejo RS.

Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih. Pod pojmom upravičenci upoštevamo vse prejemnike denarne socialne pomoči in njihove družinske člane (odrasli in otroci), ki jih upoštevamo pri izračunu dodeljene denarne socialne pomoči, razen tistih, ki imajo krivdni razlog.

5. Krivdni razlog pomeni, da do denarne socialne pomoči ni upravičene oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve ali do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo oziroma njene družinske člane. Osebe, pri katerih obstajajo krivdni razlogi, se pri ugotavljanju minimalnega dohodka družine ne upoštevajo, upoštevajo pa se njihovi dohodki.

6. Na podlagi Zakona o socialnem varstvu govorimo o štirih vrstah denarnih socialnih pomoči:

• denarna socialna pomoč - za obdobje - dodeli se za določen čas, in sicer glede na okoliščine. Prvič se dodeli največ za tri mesece, ponovno pa največ za šest mesecev. Denarna socialna pomoč se lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 60 let, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca
• denarna socialna pomoč - trajna - dodeli se upravičencu nad 60 let in tistemu, ki je trajno nezmožen za delo in je brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov ter brez premoženja in nima nikogar, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati, in živi doma. Trajno nezmožnost za delo ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
• izredna denarna socialna pomoč - za obdobje - se lahko dodeli v izrednih okoliščinah. To pomoč se lahko dodeli tudi, če upravičenec sicer presega "cenzus" za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. Dodeli se jo za obdobje, kar pomeni za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca.
• izredna denarna socialna pomoč - enkratna - velja enako kot za izredno denarno socialno pomoč - za obdobje, vendar se jo podeli v enkratnem znesku, ker gre za trenutno materialno ogroženost.

7. Denarna socialna pomoč se centralno izplačuje dvakrat na mesec, na primer za mesec januar je glavno izplačilo približno 20. dan v mesecu januarju, drugo izplačilo pa približno 6. dan v mesecu februarju. Pri glavnem izplačilu se na ravni Republike Slovenije izplača približno 96% vseh sredstev izplačanih za določen mesec.

Načini prikaza statistike oziroma tabele denarnih socialnih pomoči so predstavljene na tri načine:

• denarna socialna pomoč za mesec - pri teh statistikah so prikazane tiste denarne socialne pomoči, ki so bile odločene in izplačane za izbrani mesec, na primer za januar pri prvi, glavni obdelavi (približno 20. v mesecu januarju) ali pri drugi obdelavi (približno 6. v naslednjem mesecu, torej februarju); zato se ti izpisi lahko pripravijo šele takrat, ko je zaključena še druga obdelava za posamezen mesec.
  
  Denarne socialne pomoči, ki so bile izplačane za predhodne mesece ali tri mesece vnaprej, niso vključene v stolpcu denarna socialna pomoč za mesec "skupaj", ampak so prikazane posebej v stolpcu "poračun". Tu so torej upoštevane denarne socialne pomoči: 
  • ki so bile izplačane le za predhodne mesece (na primer izredna pomoč za december)
  • poračun denarnih socialnih pomoči za pretekle mesece, če je ob izplačilu denarnih socialnih pomoči za januar prišlo še do izplačila poračuna za nazaj
  • če je bila denarna socialna pomoč izplačana za tri mesece vnaprej; velja v primeru, ko denarna socialna pomoč, izračunana po Zakonu o socialnem varstvu, znaša manj kot 10% osnovnega zneska minimalnega dohodka.
    
• denarna socialna pomoč v mesecu - pri teh statistikah so prikazane tiste denarne socialne pomoči, ki so bile izplačane v izbranem mesecu, januarja se na primer upošteva drugo izplačilo za mesec december, približno 6. januarja, ter glavno izplačilo v januarju, približno 20. dan v mesecu januarju; ta prikaz se uporablja predvsem za finančne potrebe, saj se upošteva koledarski mesec
  
• izplačane denarne socialne pomoči po vsaki obdelavi - te tabele se izpišejo za vsako posamezno obdelavo posebej, za prvo izplačilo okrog 20. v mesecu (obdelava A) ali za drugo izplačilo okrog 6. v naslednjem mesecu (obdelava B). Ta tabela upošteva izplačane denarne socialne pomoči za izbrano obdelavo, ne glede na to, za kdaj so izplačane, na primer:
  • za januar
  • za januar in predhodne mesece
  • le za predhodne mesece
  • za tri mesece vnaprej.

V tabeli je prikazano število denarnih socialnih pomoči po vrstah, povprečne vrednosti in sredstva, potrebna za izplačilo teh denarnih socialnih pomoči.

Pri regionalni obravnavi denarnih socialnih pomoči, so bili podatki na ravni centrov za socialno delo razvrščeni po naslednji razdelitvi:

1. Osrednjeslovenska: Domžale, Grosuplje, Kamnik, Litija, Lj - Bežigrad, Lj - Center, Lj - Moste-Polje, Lj - Šiška, Lj - Vič-Rudnik, Logatec, Vrhnika
2. Obalno-kraška: Izola, Koper, Piran, Sežana
3. Gorenjska: Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič
4. Goriška: Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica, Tolmin
5. Savinjska: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Žalec
6. Jugovzhodna Slovenija: Črnomelj, Kočevje, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Trebnje
7. Pomurska: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota
8. Notranjo-kraška: Cerknica, Ilirska Bistrica, Postojna
9. Podravska: Lenart, Maribor, Ormož, Pesnica, Ptuj, Ruše, Slovenska Bistrica
10. Koroška: Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec
11. Spodnjeposavska: Brežice, Krško, Sevnica
12. Zasavska: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje ob Savi

Vir podatkov

Vir podatkov predstavlja že omenjeni sistem IS CSD, ki ga je za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve razvil zunanji izvajalec, podjetje RAIS. Podatkovna osnova so podatki, ki so na voljo od septembra 2001, in sicer na treh ravneh, na državni in občinski ravni, ter na ravni centrov za socialno delo. Zajetje enot opazovanja je popolno.

Dodatna pojasnila

Dodatno je potrebno pojasniti, da se je pred postavitvijo aplikacije IS CSD uporabljala programska rešitev, ki se je v prehodnem obdobju, od septembra do decembra 2001, uporabljala vzporedno z novo aplikacijo IS CSD. Septembra 2001 so se pričele nove vloge vnašati v nov sistem, prejšnji sistem pa je izplačeval po odločbah, katerih denarne socialne pomoči so bile še vključene v izplačilo v obdobju september 2001 - december 2001 in so bile tudi odločene pred tem obdobjem. Od januarja 2002 so bila vsa izplačila denarnih socialnih pomoči zajeta v okviru IS CSD, tako da od tega obdobja dalje vsi podatki v okviru statistik IS CSD predstavljajo popolno zajetje. Zaradi zgoraj navedenega so nekateri podatki prikazani le za čas od januarja 2002 dalje. Tisti del podatkov, ki ga je bilo mogoče pridobiti in urediti v okviru predhodnega programa in je predstavljal popolno zajetje, smo skupaj s podatki statistik IS CSD vključili v obdobje opazovanja september 2001 - december 2001.