Skoči na vsebino

SOCIALNA ZAKONODAJA

 

Uveljavljanje socialnih transferjev ureja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

 

Pravico do javnih sredstev lahko uveljavite, če:

  • vaš dohodek ne presega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon, in hkrati
  • izpolnjujete tudi druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico

 

Pravice iz javnih sredstev se uveljavljajo:

  • pri centru za socialno delo (CSD), kjer imate stalno prebivališče ali kjer večina oseb dejansko prebiva (če imajo stalno oziroma začasno prebivališče na različnih naslovih), in sicer
  • osebno, po pošti ali elektronsko (prek portala e-upravasamo za otroški dodatek, znižano plačilo vrtca in za državno štipendijo)
  • na enotni vlogi za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plačil.

Vloga je dostopna tudi na spletiščih CSD-jev, na portalu e-uprava in v knjigarnah.

 

Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju:

  1. otroški dodatek,
  2. denarna socialna pomoč,
  3. varstveni dodatek,
  4. državna štipendija.

Vlagatelj je dolžan v zgoraj navedenem vrstnem redu uveljaviti denarni prejemek, do katerega je upravičen, nato lahko uveljavi posamezne subvencije in znižana plačila. Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda, se »izpuščeni« denarni prejemek vseeno upošteva v višini, kot da bi bil dodeljen. Za subvencije in oprostitve plačil vrstni red ne velja. 

 

Subvencije in znižana plačila, ki jih lahko uveljavite:

 

 

 

Pogoji in merila

 

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev uvaja tudi enotna merila in pogoje za uveljavljanje posameznih pravic. Enotna je tudi opredelitev materialnega položaja vlagateljev z upoštevanjem premoženja (nepremičnin, vozil, denarnih sredstev), pri čemer se zakon zgleduje po merilih in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do denarne socialne pomoči. Upoštevanje premoženja vlagateljev omogoča pravičnejše razdeljevanje socialnih transferjev in zagotavlja pomoč socialno najbolj ogroženim.

 

 

 

Kateri dohodki se upoštevajo?

 

Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, prispevka k plačilu družinskega pomočnika, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje se dohodek upošteva na način in glede na obdobje, določeno z Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (upoštevajo se periodični dohodki prejeti v zadnjih treh mesecih, pred mesecem vložitve vloge in v mesecu vložitve vloge, ter občasni in priložnostni dohodki).

 

Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije se upoštevajo dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine, razen preživnine (nadomestila preživnine), otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in državne štipendije, ki se vedno upoštevajo v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge ali v mesecu vložitve vloge (če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge) in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo plačane preživninske obveznosti.

 

Ti dohodki so:

  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
  • dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
  • starševski dodatek,
  • otroški dodatek (brez dodatka za enostarševsko družino in brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec, zmanjšan za 20 % višine otroškega dodatka za prvega otroka iz prvega dohodkovnega razreda (trenutno 22,86 EUR),
  • denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč,
  • varstveni dodatek,
  • državne štipendije (brez dodatkov),
  • dodatek za aktivnost po predpisih, ki urejajo zaposlovanje,
  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
  • rente iz življenjskega zavarovanja,
  • veteranski dodatek,
  • invalidski in družinski dodatek,
  • nadomestilo za invalidnost,
  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače, v polovični višini prejetih sredstev,
  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah,
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljeni zaslužek ter razen dohodkov za čas opravljanja vojaške službe (v miru ter v izrednem in vojnem stanju),
  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o službi v Civilni zaščiti, razen nadomestila plače,
  • obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja davke na dobitke pri klasičnih igrah na srečo.

Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev ter prispevka k plačilu družinskega pomočnika upoštevajo tudi naslednji dohodki se upoštevajo tudi:

  • dediščine, darila, volila,
  • dobitki od iger na srečo,
  • izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti ter
  • drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine.

 

Sprememba dohodka

 

Kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je prišlo do spremembe vrste periodičnega dohodka, ker oseba določenega periodičnega dohodka ne prejema več ali prejema drugo vrsto periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upošteva pa se morebitni novi periodični dohodek na način kot velja za upoštevanje tekočih dohodkov (npr. oseba vloži vlogo avgusta 2014 in če je meseca aprila 2014 izgubila zaposlitev in v letu 2013 izkazuje plačo, trenutno pa prejema denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, se kot dohodek upošteva tekoče denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, plača iz leta 2013 pa ne več).

Kot sprememba vrste periodičnih dohodkov se šteje izguba ali začetek prejemanja:

  • plače skupaj z regresom, 
  • nadomestila plače,
  • pokojnine,
  • nadomestila in drugih dohodkov iz naslova obveznega socialnega zavarovanja,
  • starševskega dodatka,
  • preživnine,
  • delnega plačila za izgubljeni dohodek,
  • nadomestila za invalidnost in
  • sprememba dohodka zaradi dela za najmanj polovični oziroma polni delovni čas.

 

Tekoči dohodki

 

Če je oseba ali družina upravičena do denarne socialne pomoči oz. do varstvenega dodatka, se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije upoštevajo le njihovi tekoči dohodki, ne glede na to, ali so v preteklem letu imeli zgoraj navedene periodične dohodke.

 

Tekoči dohodki so: 

  • plača skupaj z regresom,
  • nadomestilo plače,
  • pokojnina,
  • nadomestilo in drugi dohodki iz naslova obveznega socialnega zavarovanja,
  • starševski dodatek,
  • preživnina,
  • delno plačilo za izgubljeni dohodek,
  • nadomestilo za invalidnost,


ki jih oseba v preteklem letu ni imela, ima pa jih izplačane v mesecu pred mesecem vložitve vloge, razen če je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da jih je začela prejemati v mesecu vložitve vloge, preračunani na letno raven,

in

  • preživnina (nadomestilo preživnine),
  • otroški dodatek,
  • denarna socialna pomoč,
  • varstveni dodatek in
  • državna štipendija,

ki se upoštevajo v višini, kakršna velja ali bo veljala z začetkom priznanja pravice.

 

 

Kateri dohodki se ne upoštevajo?

  • subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz državnega proračuna,
  • subvencija za mlado družino kot spodbuda za reševanje stanovanjskih vprašanj po zakonu, ki ureja nacionalno varčevalno shemo in subvencioniranje mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskih vprašanj,
  • enkratna denarna pomoč po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah,
  • enkratna solidarnostna pomoč članu s strani sindikata,
  • povračila škode za sredstva, dana na razpolago za obrambne zadeve in varstva pred naravnimi nesrečami,
  • dohodki, povezani s kmetijske dejavnosti in gozdarske dejavnosti, ki jih kot izjeme določi minister s pravilnikom,
  • štipendije in drugi prejemki, izplačani učencu/dijaku/študentu za polni učni/študijski čas v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem iz proračuna ali sklada, financ iz proračuna, s strani tuje države,
  • prejemki za kritje šolnine in stroškov prevoza ter prebivanja, ki jih izplača pristojni organ za zaposlovanje, delodajalec, ustanova z namenom štipendiranja,
  • prejemki, namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja,
  • stroški prehrane in prevoza med delom,
  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in LS, namenjene za preživetje do višine cenzusa samske osebe ali družine po ZSVarPre.

 

 

Premoženje, ki se upošteva

 

Upošteva se vse premično in nepremično premoženje:

  • nepremično premoženje,
  • osebna in druga vozila,
  • vodna plovila,
  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
  • vrednostni papirji,
  • denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki da, plača ne),
  • drugo premično premoženje.

 

 

Premoženje, ki se ne upošteva

  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja (IZJEMA: denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, pri katerih se vrednost primernega stanovanja ne ugotavlja, ampak se kot premoženje NE šteje stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost NE presega ali dosega višino 120.000 EUR); če imajo vlagatelj in osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, v lasti več stanovanj, se kot premoženje ne upošteva le tisto stanovanje, kjer ima stalno prebivališče večina oseb; v primeru, da je na več stanovanjih prijavljeno enako število oseb pa tisto, kjer ima vlagatelj stalno prebivališče,
  • vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (8.191.68 EUR),
  • vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
  • predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino 75 % bruto minimalne plače,
  • kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek,
  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,
  • bančna sredstva, ki jih je oseba prejela izključno za nakup ali gradnjo stanovanja,
  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki ga oseba zaradi starosti nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške, bolezni, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti upravičenca, na katere upravičenec ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel preprečiti, ni bila sposobna obdelati, dohodka pa s prodajo ali oddajo v najem ali zakup ni mogoče pridobiti pri čemer nezmožnost obdelovanja do starosti 63 let za ženske in 65 let za moške ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
  • denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi (trenutno 807,60 EUR) oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2500 eurov – velja samo za denarno socialno pomoč,
  • denarna sredstva samske osebe, če nima prihrankov, višjih od treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo samski osebi (trenutno 866,43 EUR) oziroma treh minimalnih dohodkov, ki pripadajo družini, vendar največ do 2500 evrov (velja samo za denarno socialno pomoč)

Ugotavljanje primernosti stanovanja (NE velja za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek)

 

Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upoštevajo osebe v skladu z četrto točko 3. člena ZUPJS, to so tiste osebe (družinski člani), katerih materialni položaj se upošteva po ZUPJS.

 

Če je uporabna površina stanovanja, v katerem samska oseba ali družina živi, večja od uporabne površine primernega stanovanja, in je upravičenec denarno socialno pomoč v zadnjih 24 mesecih prejel več kot osemnajstkrat, je upravičen do denarne  socialne pomoči le v primeru, da soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve  vseh nepremičnin, katerih lastnik je, v korist Republike Slovenije.

 

Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše

 

1-članska družina60 m2
2-članska družina 90 m2
3-članska družina 110 m2
4-članska družina130 m2
5-članska družina150 m2
6-članska družina170 m2

 

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

 

Premoženje se pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in državne štipendije upošteva tako, da se dohodkom vlagatelja in njegove družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (na dan vložitve vloge), če bi imeli znesek v vrednosti premoženja, položen na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.

 

 

Sporočanje sprememb

 

Upravičenec do denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika mora centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel.

 
Upravičenec do otroškega dodatka, državne štipendije in znižanega plačila vrtca mora centru za socialno delo sporočiti naslednje spremembe, ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja:

  • spremembo števila oseb ali upravičencev,
  • spremembo ali vključitev v vzgojno-izobraževalni oziroma visokošolski zavod,
  • spremembo statusa učenca, dijaka ali študenta,
  • spremembo stalnega prebivališča in
  • spremembo vrste periodičnega dohodka,
  • pri državni štipendiji pa tudi druge okoliščine, ki po zakonu, ki ureja štipendiranje, vplivajo na to pravico,

v osmih dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala ali je zanjo izvedel.


Center za socialno delo na novo odloči o posamezni pravici, tj. tudi za novo obdobje (npr. pri subvenciji vrtca, za novo koledarsko leto).


Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu, ki je na voljo pri centrih za socialno delo ter na spletnih straneh ministrstva in CSD-jev. O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je upravičenec izvedel zanjo, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, razen v postopku oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika, ko center za socialno delo odloči z dnem nastanka spremembe, ki je nastala zaradi spremenjenih okoliščin na strani upravičenca do storitve.
 

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.

 

Prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja

 

 

Prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine

 

Vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik stanovanja (ali stanovanjske hiše), v katerem dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, katerega vrednost presega 120.000 EUR ter je v zadnjih 24 mesecih od meseca vložitve vloge (šteto od 1. 2. 2017) več kot osemnajstkrat prejel denarno socialno pomoč, je lahko upravičen do denarne socialne pomoči le, če:

  • center za socialno delo odloči, da si s tem stanovanjem ali stanovanjsko hišo preživetja začasno ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati (zlasti npr. nasilje v družini, začet postopek odtujitve in razdružitve nepremičnine z namenom pridobitve sredstev za preživetje in podobno)
  • dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve VSEH nepremičnin, katerih lastnik je, v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.
    ter če izpolnjuje ostale zakonsko določene pogoje.

Zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist Republike Slovenije se torej NE opravi avtomatično, ampak na podlagi SOGLASJA stranke in šele v primeru, če je stranka upravičena do denarne socialne pomoči na podlagi zgoraj navedenih pogojev. To velja tudi za varstveni dodatek.


Omejitev pri dedovanju

 

Denarna socialna pomoč

 

Če se bo v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je bil zapustnik prejemnik denarne socialne pomoči pred 1. 2. 2017, velja naslednje:

  • Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč za več kot 12 mesecev, se za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje premoženja zapustnika omeji tako, da se višina dane pomoči zmanjša za 12 najvišjih mesečnih zneskov prejete pomoči, nato pa zmanjša še za 1/3 dane pomoči. 

Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč za 12 ali manj mesecev, se terjatev do zapuščine ne uveljavlja.

 

Če se bo v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je bil zapustnik prejemnik denarne socialne pomoči po 1. 2. 2017, velja naslednje:

  • Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč, ker je imel v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo, v katerem ali kateri je dejansko prebival IN imel prijavljeno stalno prebivališče IN katerega ali katere vrednost je presegala 120.000 eurov IN ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, se za prejeto denarno socialno pomoč dedovanje premoženja zapustnika omeji v celoti.
     

Izredna denarna socialna pomoč ter pogrebnina in posmrtnina

 

Izredna denarna socialna pomoč in njeni dve obliki – izredna denarna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in po smrti družinskega člana (posmrtnina), se ne vračata.

 

 

Varstveni dodatek

 

Če se bo v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je bil zapustnik prejemnik varstvenega dodatka pred 1. 2. 2017, velja naslednje:

 

  • Dedovanje premoženja zapustnika se omeji do višine 2/3 prejete pomoči iz naslova varstvenega dodatka.

 

Če se bo v zapuščinskem postopku ugotovilo, da je bil zapustnik prejemnik varstvenega dodatka po 1. 2. 2017, velja naslednje:

 

  • Če je zapustnik prejel varstveni dodatek, ker je imel v lasti stanovanje ali stanovanjsko hišo, v katerem ali kateri je dejansko prebival IN imel prijavljeno stalno prebivališče IN katerega ali katere vrednost je presegala 120.000 evrov IN ki si s tem stanovanjem preživetja začasno ni mogel zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati, se za prejeti varstveni dodatek dedovanje premoženja zapustnika omeji v celoti.   

 

DODATNE INFORMACIJE

 

Izbris zaznamb

  • velja za denarno socialno pomoč in varstveni dodatek: Vrhovno sodišče Republike Slovenije bo po uradni dolžnosti (sodelovanje stranke ni potrebno) izbrisalo vse že vpisane zaznambe in ustavilo vse začete postopke vpisa. V primeru, da vam je že bila izdana odločba o upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega dodatka, kjer je v izreku določeno, da se vpiše zaznamba na nepremičnini v vaši lasti ali v lasti vašega družinskega člana, center za socialno delo pa še začel postopka vpisa v zemljiško knjigo, izbris zaznambe s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije po uradni dolžnosti ni možen, zato bo center za socialno delo v spis zadeve vložil uradni zaznamek o tem, da se postopek vpisa zaznambe v zemljiško knjigo ne bo izvedel

Reševanje pritožb:

  • zaradi velikega števila pritožb, kompleksnosti in kadrovskih omejitev na ministrstvu, prihaja do zaostankov. Strankam se za daljši rok pri reševanju pritožb opravičujemo. V kolikor posameznik s pritožbo uspe, dobi razliko izplačano oziroma priznano za nazaj.