ZAKON ZA URAVNOTEŽENJE JAVNIH FINANC (ZUJF)

Vlada v  Zakonu za uravnoteženje javnih financ predvideva nabor ukrepov, s katerimi želi uravnotežiti javne finance. Gre za paket, ki vzpostavlja pogoje nadaljnjim ukrepom za rast in vzpostavitev dolgoročnega razvoja Slovenije. Uravnoteženje javnih financ je nujno predvsem z vidika zagotavljanja stabilnega in vzdržnega domačega makroekonomskega okolja, pa tudi z vidika sprejetih zahtev na ravni EU.

 

 

Nabor ukrepov po področjih:


  

 

 

 

Cilji Zakona za uravnoteženje javnih financ so:

    • zagotoviti vzdržne javne finance,
    • vzpostaviti zakonski okvir za učinkovito upravljanje z javnimi financami,
    • zagotoviti makroekonomsko stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj,
    • oblikovati pravila za večjo fiskalno disciplino.

 


DRUŽINE

1. Znižanje starševskega nadomestila

 

Z uveljavitvijo ZUJF se znižuje višina starševskega nadomestila. Porodniško nadomestilo se ne spreminja in za prve tri mesece ostaja 100 % osnove plače, starševsko nadomestilo (9 mesecev po 3 mesecih porodniške) pa se zniža tako, da namesto 100 % le ta za polno odsotnost z dela znaša 90 % osnove. Nadomestilo znaša 100 %, kadar osnova ne presega 763,06 evrov (višina minimalne plače). Novost je tudi, da starševsko nadomestilo ni več omejeno navzgor na 2,5 kratnik temveč na 2 kratnik povprečne plače (kar znaša ob uveljavitvi ZUJF 2.862,84 evrov bruto mesečno).


 
2. Otroški dodatek 
 

Znižuje se višina otroškega dodatka za 10 % v 5. in 6. dohodkovnem razredu in ukinja otroški dodatek v 7. in 8. dohodkovnem razredu. 

dohodkovni

razred

povprečni mesečni dohodek na osebo

(v % in evrih)

znesek otroškega dodatka za otroka do konca osnovne šole ali do 18 leta (v evrih)

znesek otroškega dodatka za otroka v srednji šoli, vendar najdlje do 18 leta (v evrih)

1. otrok

2. otrok

3. in naslednji otrok

1. otrok

2. otrok

3. in naslednji otrok

1

do 18 %

do 177,73

114,31

125,73

137,18

168,31

179,73

243,55

2

nad 18 % do 30 %

nad 177,73 do 296,22

97,73

108,04

118,28

142,73

153,04

206,88

3

nad 30 % do 36 %

nad 296,22 do 355,46

74,48

83,25

91,98

110,48

119,25

162,89

4

nad 36 % do 42 %

nad 355,46 do 414,70

58,75

67,03

75,47

85,75

94,03

128,58

5

nad 42 % do 53 %

nad 414,70 do 523,32

43,24

50,45

57,63

61,24

68,45

92,94

6

nad 53 % do 64 %

nad 523,32 do 631,93

27,40

34,29

41,14

39,10

45,99

64,05

 

 

3. Premoženjski cenzus pri pomoči ob rojstvu otroka
 

Postavlja se premoženjski cenzusa za pravico do pomoči ob rojstvu otroka in do dodatka za veliko družino na raven 6. razreda otroškega dodatka – do sedaj univerzalni prejemek (meja znaša 631,93 evra na družinskega člana).

 

4. Premoženjski cenzus za pravico do dodatka za veliko družino
 

Postavlja se premoženjski cenzusa za pravico do dodatka za veliko družino na raven 6. razreda otroškega dodatka – do sedaj univerzalni prejemek (meja znaša 631,93 evra na družinskega člana).
 


5. Zvišanje starševskega dodatka
 

Z uveljavitvijo ZUJF se zvišuje starševski dodatek iz 196 evrov mesečno na 251 evrov mesečno 
 
Za vse, ki imajo že odločbe o teh pravicah,  se ničesar ne spreminja. Novosti bodo relevantne za osebe, ki bodo vlogo za posamezno pravico vložile po uveljavitvi zakona. Edina izjema je starševski dodatek, ki se povišuje. Višji znesek bodo dobili vsi upravičenci, ki jim bo izdana odločba po uveljavitvi ZUJF, tudi če so vlogo vložili pred uveljavitvijo ZUJF.

 

6. Nadomestilo preživnine in transferji posameznikom ter gospodinjstvom se ne usklajujejo

 

Nadomestilo preživnine se ne usklajuje do leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto družbenega proizvoda.
Transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji se ne usklajujejo do 31. decembra 2014, razen osnovnega zneska minimalnega dohodka.

 

Vsi ukrepi so začasne narave - do leta, ki sledi letu, v katerem je rast bruto družbenega proizvoda (BDP) presegla 2,5 %.

 


UPOKOJENCI

1. Letni dodatek

 

Spreminja se višina letnega dodatka, in sicer tako, da se uživalcem pokojnin izplača v treh različnih višinah, glede na višino pokojnine, ki jo prejemajo. Uživalcem invalidskih nadomestil se letni dodatek izplača v višini 166 evrov, ne glede na višino nadomestila.

Upokojenci ali upravičenci nadomestil iz invalidskega zavarovanja, katerih pokojnina ali nadomestilo v mesecu izplačila letnega dodatka presega 622,01 evra, do izplačila letnega dodatka niso upravičeni. Nadalje je še določeno, da se letni dodatek v navedeni višini izplačuje do leta, ki sledi letu, v katerem je rast bruto družbenega proizvoda (BDP) presegla 2,5 %.

 

Razredi za izplačilo letnega dodatka so določeni na sledeči način:

  • uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 414 evrov, se letni dodatek izplača v višini 367,95 evrov;
  • uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 414,01 evrov do 518 evrov, se letni dodatek izplača v višini 223,56 evrov;
  • uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 518,01 evrov do 622 evrov, se letni dodatek izplača v višini 166 evrov;
  • uživalcem nadomestil iz tretje alineje prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1, ki prejemajo nadomestilo v znesku do 622 evrov, se letni dodatek izplača v višini 166 evrov;
  • uživalcem pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja iz druge in tretje alineje prvega odstavka 136.b člena ZPIZ-1, katerih pokojnina oziroma nadomestilo v mesecu izplačila letnega dodatka presega 622,00 evrov se letni dodatek ne izplača.

 

2. Negativna uskladitev pokojnin, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih

 

Za pokojnine, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih, Republika Slovenija, na podlagi 232. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zagotavlja sredstva iz državnega proračuna. Med te pravice spadajo npr. pokojnine udeležencev NOV, vojnih veteranov, bivših vojaških zavarovancev (JLA), upravičencev do višjega zneska po Zakonu o popravi krivic, izjemne pokojnine, itd.  

 

Z ZUJF se določa, da se te pravice, ki so višje od  622,00 evrov, negativno uskladijo s prvim dnem naslednjega meseca po uveljavitvi omenjenega zakona. ZUJF določa razrede negativne uskladitve teh posebnih pravic, in sicer tako, da se zmanjšajo celotno za del, ki predstavlja obveznost državnega proračuna, pri čemer je določena najvišja nominalna vrednost znižanja pravic glede na višino pokojnine, ki jo posameznik prejema. Nominalna vrednost znižanja pravic velja tako v primeru, če se celotna pokojnina izplačuje na podlagi 232. člena, kot tudi, če se iz proračuna izplačuje samo del pokojnine. Pravice se uskladijo tako, da se zmanjšajo za:

  • celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 100 evrov, če znaša pokojnina do 777,50 evrov, pri čemer pa pokojnina ne more znašati manj kot 622,00 evrov;
  • celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 150 evrov, če znaša pokojnina do 933,00 evrov;
  • celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 200 evrov, če znaša pokojnina do 1.088,50 evrov;
  • celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 250 evrov, če znaša pokojnina do 1.244,00 evrov;
  • celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 300 evrov, če znaša pokojnina do 1.450,00 evrov;
  • celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar največ do 350 evrov, če znaša pokojnina nad 1.450,00 evrov.

Nadalje je določeno, da se v primeru, ko pokojnina, ki predstavlja obveznost proračuna, po izvedeni negativni uskladitvi še vedno znaša več kot 1450,00 evrov, višina pravice (temelječe na obveznosti proračuna) zmanjša za toliko, da pokojnina ne znaša več kot 1450,00 evrov. Tako se del pokojnine, ki predstavlja obveznost proračuna, ne izplača, če pokojnina pridobljena izključno na podlagi vplačanih prispevkov presega 1450,00 evrov.

 

Kljub navedeni negativni uskladitvi pravic, ki nima podlage v vplačanih prispevkih so iz navedenega ukrepa izvzete naslednje pokojnine, za katere sredstva zagotavlja Republika Slovenija na podlagi 232. člena:

  • pokojnine pripadnikov Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policistov, operativnih delavcev kriminalistične in obveščevalno varnostne službe, oboroženih pripadnikov narodne zaščite ter pripadnikov enot za zveze Republike in občin, ki so v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26. 6. do 18. 7. 1991 opravljali dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije;
  • pokojnine žrtev dachavskih procesov;
  • pokojnine delavcev pri proizvodnji ter predelavi azbesta, ki so delali z azbestom in oboleli;
  • dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz 189. člena ZPIZ-1 (matere, ki niso bile zavarovane v času porodniškega dopusta za prvo leto otrokove starosti, delovni invalidi na poklicni rehabilitaciji, vojaški ali civilni invalidi vojne na poklicni rehabilitaciji, zavarovanci zadržani od dela (bolniška) ali na starševskem dopustu po prenehanju delovnega ali drugega razmerja, če je zavarovanec prejemal nadomestilo plače, duhovniki pred letom 1983, ko še ni bilo urejeno obvezno zavarovanje duhovnikov);
  • dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij, prebitih v invalidskih podjetjih, za katere po 226. členu ZPIZ-1 niso bili plačani prispevki (upravičenci do dela pokojnine za upoštevanje obdobij v invalidskih podjetjih (do 31.12.1999));
  • dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij pokojninske dobe iz četrtega odstavka iz 193. člena ZPIZ-1 (težki in zdravju škodljivi poklici - vojaki, policisti, gasilci, livarji, kontrolorji letenja, železničarji, rudarji, itd.) in 201. člena ZPIZ-1 (delovni invalidi, ki se jim zaradi osebnih okoliščin - gluhi, slepi, otroška paraliza, multipla skleroza, itd. - prizna prišteta doba);
  • dele pokojnin, ki so bili priznani ob upoštevanju obdobij iz 54. člena ZPIZ-1 (zavarovanci(ke) s 40 let oziroma 38 let delovne dobe, ki so se upokojili pred polno starostjo, znižanje upokojitvene starosti zaradi dela pred 18. letom starosti (samo ženske) oziroma na račun otrok), 55. člena ZPIZ-1 (starostna pokojnina brez zmanjšanja (malusov) v posebnih primerih (brezposelni iz poslovnih razlogov – varovane starejše osebe – in delovni invalidi) oziroma 56. člena ZPIZ-1 (zavarovanci, ki z vplačanimi prispevki ne dosegajo zneska najnižje pokojnine).

 

3. Uskladitev pokojnin

 

Pokojnine se v letu 2012 ne bodo uskladile.

 

4. Upokojitveni pogoji za javne uslužbence po ZUJF

 


TRG DELA IN ZAPOSLOVANJE

1. Znižanje odmernega odstotka od osnove za odmero denarnega nadomestila:


Po veljavni ureditvi denarno nadomestilo v prvih 3 mesecih znaša 80 % osnove, v nadaljnjih mesecih pa 60 % od osnove (osnovo predstavlja povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v zadnjih 8 mesecih pred nastankom brezposelnosti).

Z uveljavitvijo ZUJF se bo odmerni odstotek znižal po 12 mesecih prejemanja, in sicer iz 60 % na 50 % od osnove.

 

2. Znižanje maksimalnega zneska denarnega nadomestila na 892,50 evrov:
 

Po veljavni ureditvi maksimalna višina denarnega nadomestila znaša 1.050,00 evrov bruto. Z uveljavitvijo ZUJF se ta maksimum zniža na 892,50 evrov bruto.

 

3. Ukinitev »bolniškega staleža« pri prejemnikih denarnega nadomestila:
 

Po veljavni ureditvi se prejemniku denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, pri katerem je bila ugotovljena začasna nezmožnost za delo (t.j. bolezen ali poškodba, ki jo ugotovi in potrdi zdravnik – podobno, kot velja za zaposlene delavce v bolniškem staležu) zagotavlja denarno nadomestilo še 30 dni, po izteku tega časa pa je prejemnik denarnega nadomestila upravičen do tkim. »bolniškega nadomestila«, ki se izplačuje v višini zadnjega izplačanega nadomestila za primer brezposelnosti. Po prenehanju »bolniške« pa prejemnik denarno nadomestilo, ki mu med tem miruje, izkoristi do njegovega izteka. Z uveljavitvijo ZUJF se opisana »pravica do bolniške« ukinja.


4. Študentje:

 

4.1. Subvencioniranje študentske prehrane

 

Upravičenci od 15. julija do vključno 15. avgusta ne bodo imeli pravice do subvencioniranega obroka. V tem času namreč ni študijskih obveznosti oziroma se izvajajo v minimalnem obsegu. Sicer pa se bodo subvencionirani obroki lahko nudili le od 8. do 20. ure, tako da subvencionirane študentske prehrane ponoči ne bo več.

 

 

OBVESTILO KONCESIONARJEM KI OPRAVLJALO DEJAVNOST POSREDOVANJA ZAČASNIH IN OBČASNIH DEL DIJAKOM IN ŠTUDENTOM

            • ZUJF v 130. členu določa višino in delitev koncesijske dajatev. Glede na navedeno določbo zakona so koncesionarji torej dolžni od 1. 6. 2012 obračunati koncesijsko dajatev v višini 23 %, 2 % dodatno koncesijsko dajatev (ki ostaja nespremenjena) ter DDV na koncesijsko dajatev (20 % DDV od 25 % koncesijske dajatve).

            • Datum obračuna je na dan opravljene storitve koncesionarja, ne glede na to, kdaj je bilo delo opravljeno in kdaj je bila izdana napotnica, kar pomeni, da mora biti na fakturi, ki bo izdana za opravljeno storitev od 1.6. 2012 naprej, obračunana 23 % koncesijska dajatev v skladu z ZUJF. Prvi zbirni mesečni obračun z  višjo koncesijo, bodo torej pripravili  v mesecu juliju. Vse podrobnosti bomo dogovorili v aneksih med MDDSZ in koncesionarji, ki morajo biti, skladno z ZUJF, sklenjeni v 30 dneh od uveljavitve zakona.

            • ZUJF predvideva ustanovitev posebnega proračunskega sklada pri ministrstvu. Ker ustanovitev sklada zahteva še nekaj časa, ostaja način nakazovanja koncesijske dajatve enak kot do sedaj. Sredstva se nakazujejo Študentski organizaciji Slovenije (17,4 % obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve), Javnemu skladu RS za razvoj kadrov in štipendiranje (63 % obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve), koncesionarju pa se priznajo stroški v višini 19,6 % obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve. Tudi nakazilo dodatne koncesijske dajatve (2 %) ostaja nespremenjeno.

 

4.2. Ustanovitev proračunskega sklada v pristojnosti MDDSZ:
 

Po veljavni ureditvi  se sredstva, namenjena štipendijam, zbirajo pri Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije.

  • Z uveljavitvijo ZUJF se bodo ta sredstva prenesla na novo ustanovljeni proračunski sklad, ki ga bo upravljalo MDDSZ, v njem pa se bodo zbirala sredstva, ki bodo namenjena za državne, Zoisove in druge štipendije, ki jih podeljuje država.

4.3. Študentsko delo - povečanje koncesijske dajatve s sedanjih 12 % na 23 %:

 

Po veljavni ureditvi se od zneska, ki ga zasluži dijak ali študent, plača 12 % koncesijska dajatev, njen znesek pa se po različnih deležih porazdeli med študentske servise (37,5 %) in Študentsko organizacijo Slovenije (37,5 %). Ostanek (25 %) je namenjen za štipendije. Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov pa določa še posebno 2 % dajatev, ki je namenjena predvsem izgradnji študentskih domov. Skupaj znašajo dajatve na študentsko delo torej 14 %.

  • Z uveljavitvijo ZUJF se z namenom zagotovitve višjega obsega sredstev za štipendije koncesijska dajatev zvišuje na 23 % (oziroma 25 %, če se upošteva tudi zgoraj omenjena dodatna 2 % dajatev, ki se ne spreminja), celoten delež zvišanja pa bo namenjen štipendiranju. V ta namen je določena tudi nova porazdelitev koncesijske dajatve, in sicer v dveh časovnih fazah, saj je potrebno upoštevati, da so bile za obdobje celotnega leta 2012 že sklenjene koncesijske pogodbe, v katere brez plačila odškodnine obstoječim koncesionarjem ni mogoče enostransko posegati.

Razdelitev je naslednja:

a) od uveljavitve ZUJF do 31. decembra 2012 bodo prejeli:

    • proračunski sklad MDDSZ - 63 % obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve (14,5 odstotne točke),
    • Študentska organizacija Slovenije - 17,4 % (4 odstotne točke),
    • študentski servisi - 19,6 % (4,5 odstotne točke);

b) od 1. januarja 2013 dalje pa bodo prejeli:

    • proračunski sklad MDDSZ - 67 % obračunanih sredstev iz koncesijske dajatve (15,4 odstotne točke),
    • Študentska organizacija Slovenije – 16,5 % (3,8 odstotne točke),
    • študentski servisi – 16,5 % (3,8 odstotne točke).

 

 

4.4. Iz Zakona o štipendiranju se dokončno črta dodatek na dohodek v družini štipendista pri Zoisovih štipendijah.

 

4.5. Začasno se ukinja podeljevanje nagrad za trajnostni razvoj v letih 2012, 2013 in 2014:

 

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije v letih 2012, 2013 in 2014 ne bo objavljal vsakoletnega razpisa za podeljevanje nagrad za trajnostni razvoj. 

 

5. Prazniki:

 

Z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ se 2. januar, v skladu z načelom učinkovitosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in primerljivosti z ureditvijo drugih držav EU, ukinja kot dela prost dan.

 


VOJNI INVALIDI, VETERANI IN ŽRTVE VOJNEGA NASILJA

1. Ukinitev pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja

 

V vseh treh tako imenovanih vojnih zakonih – Zakonu o vojnih invalidih, Zakonu o vojnih veteranih in Zakonu o žrtvah vojnega nasilja se črta pravna podlaga za uveljavitev pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja. Postopki za uveljavitev tovrstne pravice, ki se bodo na podlagi zahtevkov začeli pred uveljavitvijo ZUJF, se bodo končali po dosedanjih predpisih. Primer: Zahteva, ki je z izpolnjenim Bolniškim listom za zdraviliško in klimatsko zdravljenje podana na pristojno upravno enoto pred uveljavitvijo ZUJF, bo odstopljena pristojni zdravniški komisiji prve stopnje za izdajo izvida in mnenja oziroma pristojni zdravniški komisiji druge stopnje v primeru pravočasnega ugovora.

 

2. Zvišanje starosti za uveljavitev pravic po Zakonu o vojnih veteranih iz 50 na 55 let starosti

 

Vojni veteran bo lahko pravice po Zakonu o vojnih veteranih (veteranski dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, letni prejemek, zdravstveno varstvo, brezplačno vožnjo, pogrebnino in priznanje pokojninske dobe) uveljavil, ko bo dopolnil 55 let starosti (do sedaj ob dopolnitvi 50 let starosti). Pravica do varstva vojnega veterana ostane nespremenjena v primeru nastanka trajne popolne izgube delovne zmožnosti. Postopki, ki se bodo začeli pred uveljavitvijo ZUJF, se končajo po dosedanjih predpisih (razen postopkov odločanja o pravici do zdravstvenega varstva). Primer: Vojni veteran, ki je dopolnil 50 let starosti in je že uveljavil pravico do veteranskega dodatka pred uveljavitvijo ZUJF, jo obdrži, dokler zanjo izpolnjuje pogoje. Če jo zaradi neizpolnjevanja pogojev enkrat izgubi (npr. presega odmerno osnovo za veteranski dodatek), jo bo lahko ponovno uveljavil šele ob dopolnitvi 55 let starosti.

 

3. Pravica zdravstvenega varstva

 

Pravica zdravstvenega varstva, kar pomeni, da se plačilo premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja iz državnega proračuna, ostane nespremenjena za osebe s statusom vojnega invalida in osebe s statusom žrtve vojnega nasilja. Vojnim veteranom se bo pravica do zdravstvenega varstva zagotavljala ob izpolnjevanju starostnega pogoja (dopolnjenih 55 let) in pogojev za pridobitev veteranskega dodatka. Vsi začeti postopki za uveljavitev pravice do zdravstvenega varstva pred uveljavitvijo ZUJF se bodo dokončali na novih določilih ZUJF.
Primer: Samo vojni veteran, ki bo pridobil pravico do veteranskega dodatka, bo lahko uveljavil tudi pravico do zdravstvenega varstva.   


4. Izplačila prejemkov po vojni zakonodaji do konca leta 2012 in prehod na nov način izplačevanja prejemkov po vojni zakonodaji z letom 2013

 

Po uveljavitvi ZUJF bodo prejemki po vojni zakonodaji v letu 2012 (invalidnine, dodatki, doživljenjske  mesečne rente in drugi prejemki po zakonih) dospeli v izplačilo naslednje dni: 6. 7. 2012 za mesec julij, 13. 8. 2012 za mesec avgust, 19. 9. 2012 za mesec september, 25.10.2012 za mesec oktober ter za mesec november 3.12.2012. Z letom 2013 se bodo prejemki po vojni zakonodaji izplačevali v mesečnih zneskih prvega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec. Primer: Za mesec december 2012 bo izplačilo 2. januarja 2013.

 


POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

1. Konec leta pričakujem otroka. Zanima me, kakšno nadomestilo za porodniški dopust bom prejemala?


Porodniško nadomestilo ostaja tudi po uvedbi zakona za uravnoteženje javnih financ nespremenjeno. To pomeni, da znaša nadomestilo za prve tri mesece 100 % osnove plače in navzgor ni omejeno. Spreminja pa se starševsko nadomestilo (dopust za nego in varstvo otroka nadaljnjih 9 mesecev, očetovski dopust in posvojiteljski dopust), ki po novem znaša 90 % osnove plače oz. 100 %, kadar osnova ne presega 763,06 evrov. Starševsko nadomestilo je tudi po novem omejeno navzgor in ne sme presegati dvakratnika povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji, kar znaša 2.862,84 evrov bruto mesečno. Po stari zakonodaji je bilo starševsko nadomestilo navzgor omejeno z 2,5-kratnikom.

 

2. Kako je po novem urejena pomoč ob rojstvu otroka? 
 

Skladno z zakonom za uravnoteženje javnih financ pomoč ob rojstvu otroka ni več univerzalna pravica, temveč je omejena s premoženjskim cenzusom. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima vsak otrok, katerega mati ali oče imata stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 64 % neto povprečne plače, kar znaša 630 evrov na člana.

 

3. Glede na moj predviden datum poroda in dosedanje pravilo, da lahko vlogo za pomoč ob rojstvu otroka na center za socialno delo vložim 60 dni pred predvidenim datumom poroda, bi lahko vlogo za dodelitev te pomoči v gotovini oz. za enega izmed paketov vložila 27. 5., zato me seveda zanima, ali bom do te pomoči še upravičena po dosedanjem sistemu ali ne.

 

Zakon za uravnoteženje javnih financ za področje starševskega varstva in družinskih prejemkov bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Če boste vlogo za uveljavitev pravice do pomoči ob rojstvu otroka vložili pred uveljavitvijo, boste upravičeni do pomoči ob rojstvu otroka po starem.

 

4. Ali je res, da se je spremenil cenzus za dodelitev otroškega dodatka? Kakšne so nove lestvice za otroški dodatek?

 

Cenzus za dodelitev otroškega dodatka se je z uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ spremenil. Ukinja se 7. in 8. dohodkovni razred in se za 10 % znižuje višina dodatka za 5. in 6. dohodkovni razred.

 

5. Sem nezaposlena mamica na porodniškem dopustu. Trenutno prejemam starševski dodatek v višini 196 evrov. Ali se bo tudi ta dodatek zmanjšal?

 

Starševski dodatek se z zakonom za uravnoteženje javnih financ zvišuje, vendar to velja le za nove upravičence. Ti bodo po novem mesečno prejemali 251 evrov. Tisti upravičenci, ki že imajo odločbo, bodo še naprej prejemali starševski dodatek v višini 196 evrov mesečno.

 


6. Ali bodo ukrepi iz zakona za uravnoteženje javnih financ na področju ureditve porodniškega in starševskega nadomestila vplivali tudi na tiste, ki so že na porodniški?

 

Porodniško nadomestilo se ne spreminja. Starševsko nadomestilo pa bo nekoliko nižje, vendar ne za tiste starše, ki že imajo odločbo o dodelitvi pravice do nadomestila za nego in varstvo otroka. To pomeni, da bodo spremembe veljale samo za nove vlagatelje.Starševski dodatek se z zakonom za uravnoteženje javnih financ zvišuje, vendar to velja le za nove upravičence. Ti bodo po novem mesečno prejemali 251 evrov. Tisti upravičenci, ki že imajo odločbo bodo še naprej prejemali starševski dodatek v višini 196 evrov mesečno.

 


7. Koliko znaša letni dodatek za upokojence in kdaj bo izplačan?


Letni dodatek za upokojence, ki prejemajo pokojnino, znaša:

  • do 414 evrov pokojnine bo dodatek v višini 367,95 evrov
  • od 414,01 do 518 evrov pokojnine bo dodatek 223,56 evrov
  • od 518,01 do 622 evrov pokojnine bo dodatek 166 evrov
  • nad 622 evrov pokojnine dodatka ni.

Letni dodatek bo letos izplačan najkasneje v mesecu juliju. Ni pa še natančno določenega datuma izplačila.


8. Omejila se bo pravica do plačila zdravstvenega zavarovanja za vojne veterane. Ali bodo upravičenci o omejitvi oziroma ukinitvi te pravice prejeli odločbo o ukinitvi te pravice?

 

Vojnim veteranom se po uveljavitvi ZUJF pravica do zdravstvenega varstva zagotavlja ob izpolnjevanju starostnega pogoja (dopolnjenih 55 let) in pogojev za pridobitev veteranskega dodatka. Vsi začeti postopki za uveljavitev pravice do zdravstvenega varstva pred uveljavitvijo ZUJF se bodo dokončali na novih določilih ZUJF. Pristojna upravna enota bo po uradni dolžnosti razveljavila odločbo o pravici zdravstvenega varstva, ki je bila priznana na podlagi Zakona o vojnih veteranih pred uveljavitvijo ZUJF, če bo ugotovila, da vojnemu veteranu pravica po ZUJF od 1. 1. 2013 dalje ne pripada. V takem primeru bo vojni veteran prejel odločbo o razveljavitvi pravice do zdravstvenega varstva od 1. 1. 2013 dalje.

Pravica zdravstvenega varstva ostane nespremenjena za osebe s statusom vojnega invalida in osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar pomeni, da se plačilo premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za omenjene zagotavlja iz državnega proračuna,